Eden ključnih pogojev medsebojnega zaupanja v družbi
je, da imajo državljani v stikih z drugimi državljani pretežno dobre, pozitivne
izkušnje. Torej, da niso izigrani, ogoljufani ali kako drugače oškodovani. Do takega
ugodnega učinka pride, če večina v
družbi ravna po skupno sprejetih pravilih. Vzor tu je zopet Skandinavija, kjer je prisotna močna kulturna
norma tovrstnega 'igranja po pravilih' ali 'fair playa'. To bi za Slovenijo
težko trdili, sodeč po odgovorih anketirancev na nekaj vprašanj, ki zadevajo
področje ekonomske morale. Precej velik delež
jih tako meni, da je določena mera nepoštenja pogoj, da kaj zaslužiš.
Med slovenskimi anketiranci je sorazmerno nizek tudi delež
tistih, ki najostreje obsodijo prikrito prodajo rabljenega blaga z napako –
torej, ki izberejo odgovor, da je to ‘zelo narobe’.
Podobno velja za zavarovalniške goljufije.
Tudi tu so deleži slovenskih anketirancev, ki so tako prakso v anketi najostreje
obsodili, med najnižjimi.
Anketiranci pri nas so ‘strožji’ le pri podkupninah
javnih uslužbencev, ki jih ostro obsoja dvotretjinska večina.
Odgovori nakazujejo, da je pri nas precej razširjena kultura malih goljufivih praks državljanov,
oziroma logika ‘znati se malo okoristiti’. To ima svoje posledice za družbeno,
poslovno in drugo ozračje. Če namreč v družbi prevlada vtis, da tako ali tako vsi
po malem izigravajo pravila, lahko takšna ravnanja sčasoma postanejo vrlina,
oziroma splošno sprejet ‘racionalen’ način delovanja. Igranje po pravilih se vse
manj izplača, saj pogosto ne privede do zaželjenega cilja, njihovo spoštovanje pa
lahko prične veljati za ‘naivno’. Tako nastane
manj ugodno poslovno ali podjetniško okolje kot v družbah,
kjer spoštovanje pravil predstavlja normo.
