Koliko anketiranci v Sloveniji spremljajo televizijske
programe? Mednarodni podatki za leto 2010 kažejo, da Slovenija ni izrazito televizijska družba. Nasprotno, Slovenija poleg Švice sodi med države kjer prebivalci po lastnem
poročanju najmanj gledajo televizijo. Le 35% ljudi pri nas gleda
televizijo več kot 2 uri dnevno, v televizijsko najbolj 'navdušeni' Bolgariji pa nad 70%.
Zanimiv je tudi pogled po starostnih skupinah za obdobje
2002 – 2012. Predvsem v najstarejši kategoriji je dolgotrajno
gledanje televizije vse močneje prisotno. V letu 2012 je okoli 55% anketiranih
nad 60 letom starosti običajno gledalo televizijo več kot dve uri dnevno. Nasprotno pa v mlajših dveh kategorijah dolgotrajno gledanje televizije stagnira oziroma se
zmanjšuje. Tako manj kot 20% anketiranih pod 45 letom starosti gleda televizijo več
kot 2 uri dnevno.
Vidimo torej nasprotujoče
si trende. Pri mlajših generacijah pomen televizije upada, verjetno predvsem
zaradi intenzivne uporabe interneta. Ta je časovno in vsebinsko bolj prilagodljiv
in bolj interaktiven, kar ustreza življenjskemu slogu in okusu teh generacij. Hkrati pa, kot kaže, televizija v Sloveniji postaja medij, ki je po vsebinski in slogovni
plati vse bližje okusu starejših. To izrazito velja tudi za informativne vsebine, kar si bomo ogledali naslednjič.
Več o raziskavi European Social Survey
Več o raziskavi Slovensko javno mnenje
Slovensko javno mnenje
Blog za navdušence nad javnomnenjskimi podatki
sreda, 30. oktober 2013
četrtek, 11. oktober 2012
Pravna država, kje si?
V zaznavah javnosti pri nas je gotovo zelo
problematična točka delovanje sodišč, kar postane najbolj očitno v mednarodnih
primerjavah. V anketi izvedeni leta 2010 se je Slovenija po oceni javnosti
nahajala v vrhu najslabše delujočih držav, kar zadeva sodstvo. Le slabih 30% anketiranih pri nas meni, da sodišča delajo dobro. Na nasprotnem polu
so skandinavske in nekatere zahodnoevropske države, kjer je tako menilo od 60
do 80% vprašanih.
Pomemben vidik slabe ocene sodišč pri nas je
njihova neučinkovitost, ko gre za zadeve, v katere so vpleteni 'premožni in
vplivni'. V mnogih primerih se ti medijsko izpostavljeni postopki niso končali
z obsodbo in v javnosti se je utrdil vtis, da ima ekonomsko ali politično
vpliven posameznik pri nas vse možnosti, da se izogne kazni. Kar 73% vprašanih tako
meni, da naša sodišča ščitijo interese močnih, kar je tretji največji delež med
vsemi državami.
Prav tako je v javnosti močno prisoten vtis, da so ravnanja sodišč pri nas podvržena
političnim pritiskom. Tu je Slovenija, skupaj s Portugalsko, celo na prvem
mestu po deležu anketiranih, ki s tem soglašajo. Razlike med državami so sicer zelo
velike, kar nakazuje, da je raven varovanja zakonitosti v evropskih državah
zelo različna. Po ocenah nacionalnih javnosti je daleč najboljše stanje v skandinavskih državah, na nasprotnem polu pa so predvsem nekatere južno in
vzhodnoevropske države.
Navedeni podatki so vsekakor razlog za skrb. Zaupanje
v pravno državo je ključno za vzpostavitev ozračja zaupanja in zakonitosti v družbi nasploh,
tako v zasebni sferi, kot v poslovnem svetu, politiki in drugje. Omogoča boljše
delovanje vseh družbenih sistemov.
Naročite se na:
Objave (Atom)