Televizija po okusu starejših

Koliko anketiranci v Sloveniji spremljajo televizijske programe? Mednarodni podatki za leto 2010 kažejo, da Slovenija ni izrazito televizijska družba. Nasprotno, Slovenija poleg Švice sodi med države kjer prebivalci po lastnem poročanju najmanj gledajo televizijo. Le 35% ljudi pri nas gleda televizijo več kot 2 uri dnevno, v televizijsko najbolj 'navdušeni' Bolgariji pa nad 70%.

  

Zanimiv je tudi pogled po starostnih skupinah za obdobje 2002 – 2012. Predvsem v najstarejši kategoriji je dolgotrajno gledanje televizije vse močneje prisotno. V letu 2012 je okoli 55% anketiranih nad 60 letom starosti običajno gledalo televizijo več kot dve uri dnevno. Nasprotno pa v mlajših dveh kategorijah dolgotrajno gledanje televizije stagnira oziroma se zmanjšuje. Tako manj kot 20% anketiranih pod 45 letom starosti gleda televizijo več kot 2 uri dnevno.

  

Vidimo torej nasprotujoče si trende. Pri mlajših generacijah pomen televizije upada, verjetno predvsem zaradi intenzivne uporabe interneta. Ta je časovno in vsebinsko bolj prilagodljiv in bolj interaktiven, kar ustreza življenjskemu slogu in okusu teh generacij. Hkrati pa, kot kaže, televizija v Sloveniji postaja medij, ki je po vsebinski in slogovni plati vse bližje okusu starejših. To izrazito velja tudi za informativne vsebine, kar si bomo ogledali naslednjič. 


Več o raziskavi European Social Survey
Več o raziskavi Slovensko javno mnenje

Pravna država, kje si?

V zaznavah javnosti pri nas je gotovo zelo problematična točka delovanje sodišč, kar postane najbolj očitno v mednarodnih primerjavah. V anketi izvedeni leta 2010 se je Slovenija po oceni javnosti nahajala v vrhu najslabše delujočih držav, kar zadeva sodstvo. Le slabih 30% anketiranih pri nas meni, da sodišča delajo dobro. Na nasprotnem polu so skandinavske in nekatere zahodnoevropske države, kjer je tako menilo od 60 do 80% vprašanih.

 

Pomemben vidik slabe ocene sodišč pri nas je njihova neučinkovitost, ko gre za zadeve, v katere so vpleteni 'premožni in vplivni'. V mnogih primerih se ti medijsko izpostavljeni postopki niso končali z obsodbo in v javnosti se je utrdil vtis, da ima ekonomsko ali politično vpliven posameznik pri nas vse možnosti, da se izogne kazni. Kar 73% vprašanih tako meni, da naša sodišča ščitijo interese močnih, kar je tretji največji delež med vsemi državami.   

 

Prav tako je v javnosti močno prisoten vtis, da so ravnanja sodišč pri nas podvržena političnim pritiskom. Tu je Slovenija, skupaj s Portugalsko, celo na prvem mestu po deležu anketiranih, ki s tem soglašajo. Razlike med državami so sicer zelo velike, kar nakazuje, da je raven varovanja zakonitosti v evropskih državah zelo različna. Po ocenah nacionalnih javnosti je daleč najboljše stanje v skandinavskih državah, na nasprotnem polu pa so predvsem nekatere južno in vzhodnoevropske države.

 

Navedeni podatki so vsekakor razlog za skrb. Zaupanje v pravno državo je ključno za vzpostavitev ozračja zaupanja in zakonitosti v družbi nasploh, tako v zasebni sferi, kot v poslovnem svetu, politiki in drugje. Omogoča boljše delovanje vseh družbenih sistemov.