Komu zaupati?

Zaupanje soljudem je pomemben družbeni kapital. Tesno je povezano z državljansko aktivnostjo prebivalcev in splošnimi pozitivnimi pričakovanji, kar posredno vpliva tudi na boljše delovanje političnega, gospodarskega in drugih sistemov. Tega kapitala je pri nas malo. Svet zunaj doma se kaže kot tvegano okolje in ko prestopimo meje domačega praga in prijateljsko sosedskega kroga se zaupanje soljudem bolj ali manj konča. Vzorec zaupanja je tako izrazito omejen na družino, ki ji zaupa skoraj 100% anketirancev, medtem ko neznancem oziroma 'večini ljudi' zaupa le okoli 20% anketiranih. Kar precej pa je v zadnji anketi zraslo zaupanje sosedom, a potrebno bo počakati še eno meritev za potrditev tega zanimivega trenda.

 

V evropskih primerjavah se Skandinavija tradicionalno pokaže kot otok zaupanja, saj tam tudi neznancem zaupa med 50% in 70% anketirancev. Skandinavija se v tem pogledu ne razlikuje le od Slovenije, pač pa od večine evropskih držav, sorazmerno blizu sta ji le Nizozemska in Švica. Nizke ravni zaupanja neznancem pa so značilne za vzhodnoevropske in mediteranske države.

Vse bolj zdravi, vse bolj srečni?

Anketirančeva ocena svojega zdravja in sreče spada med najpomembnejše 'mehke', torej neekonomske kazalce družbene blaginje. V zadnjih 30 letih sta bila oba trenda v Sloveniji ugodna oziroma vztrajno rastoča. Med leti 1981 in 2011 se je tako kljub staranju prebivalstva za 100% povečal delež anketiranih, ki svoje zdravje ocenjujeju kot zelo dobro, kar govori o izboljšanju splošnih pogojev življenja. Rast sreče je bila zlasti strma v obdobju 91-95, opazimo pa jo v vseh starostnih skupinah.

 

V evropski primerjavi deležov 'srečnih' se Slovenija umesti dokaj visoko med Zahodom ter Vzhodom in Jugom, primat pa ima pričakovano Skandinavija oziroma države z uspešnim gospodarstvom, urejeno socialno mrežo, majhnim obsegom družbenih razlik in visokim zaupanjem v institucije sistema. Slovenija je sicer vodilna med nekdanjimi socialističnimi državami, ki so vse povrsti razvrščene v spodnji polovici lestvice.

 

Delež srečnih se je v zadnjih 20 letih povečeval med vsemi sloji prebivalstva, a ves je čas ostal višji v skupini bolje izobraženih, ki ima praviloma tudi višje dohodke in nasploh večji nadzor nad svojo življenjsko usodo. 

  

Zanimivo bo videti, kako se bo na podatkih za leto 2012 odrazila sedanja gospodarska kriza. Do meritve v letu 2011 namreč 'kriznih' premikov še ni bilo opaziti.