V zaznavah javnosti pri nas je gotovo zelo
problematična točka delovanje sodišč, kar postane najbolj očitno v mednarodnih
primerjavah. V anketi izvedeni leta 2010 se je Slovenija po oceni javnosti
nahajala v vrhu najslabše delujočih držav, kar zadeva sodstvo. Le slabih 30% anketiranih pri nas meni, da sodišča delajo dobro. Na nasprotnem polu
so skandinavske in nekatere zahodnoevropske države, kjer je tako menilo od 60
do 80% vprašanih.
Pomemben vidik slabe ocene sodišč pri nas je
njihova neučinkovitost, ko gre za zadeve, v katere so vpleteni 'premožni in
vplivni'. V mnogih primerih se ti medijsko izpostavljeni postopki niso končali
z obsodbo in v javnosti se je utrdil vtis, da ima ekonomsko ali politično
vpliven posameznik pri nas vse možnosti, da se izogne kazni. Kar 73% vprašanih tako
meni, da naša sodišča ščitijo interese močnih, kar je tretji največji delež med
vsemi državami.
Prav tako je v javnosti močno prisoten vtis, da so ravnanja sodišč pri nas podvržena
političnim pritiskom. Tu je Slovenija, skupaj s Portugalsko, celo na prvem
mestu po deležu anketiranih, ki s tem soglašajo. Razlike med državami so sicer zelo
velike, kar nakazuje, da je raven varovanja zakonitosti v evropskih državah
zelo različna. Po ocenah nacionalnih javnosti je daleč najboljše stanje v skandinavskih državah, na nasprotnem polu pa so predvsem nekatere južno in
vzhodnoevropske države.
Navedeni podatki so vsekakor razlog za skrb. Zaupanje
v pravno državo je ključno za vzpostavitev ozračja zaupanja in zakonitosti v družbi nasploh,
tako v zasebni sferi, kot v poslovnem svetu, politiki in drugje. Omogoča boljše
delovanje vseh družbenih sistemov.
