Katera je ključna vrednota pri nas? V
Letu 1992 se javnomnenjsko prvič 'spopadeta' svoboda in enakost in v večini od
trinajstih meritev je bil delež anketirancev, ki se jim zdi svoboda pomembnejša
od enakosti večji. To je še zlasti izrazito v času gospodarskega in socialnega
blagostanja v letih 2003-2008, po nastopu krize pa se razlika v deležih prične
zmanjševati.
Leta 2001 pa se tekmi pridruži še ena
vrednota – varnost. Ta v javnomnenjskem dvoboju takorekoč 'pomete' s svobodo,
saj varnosti praviloma daje prednost okoli 60% anketiranih, svobodi pa okoli
30%.
Enako prepričljivo pa varnost
prevlada tudi nad enakostjo, saj je razmerje med deleži podobno – dve tretjini
anketiranih dajeta prednost varnosti, ena tretjina pa enakosti.
Varnost je v resnici tista vrednota,
ki je pri nas ključna, svoboda in enakost sta ji podrejeni. Enakost je
zaželjena prav zato, ker je v njej veliko varnosti, še zlasti ekonomske. In obratno,
povečanje neenakosti prinese veliko socialnih tveganj. Zahteve po večji enakosti
ne izhajajo toliko iz občutkov državljanske solidarnosti, kot iz 'oportunizma'.
Drugače povedano, anketiranci z enakostjo nimajo v mislih revnejših državljanov,
pač pa izboljšanje ali vsaj ohranjanje materialnega položaja svojega
gospodinjstva. V družbi majhnih socialnih razlik namreč vidijo zagotovilo, da se
ta v primerjavi z drugimi ne bo poslabšal.