nedelja, 17. junij 2012

Ko rečemo enakost, želimo varnost


Katera je ključna vrednota pri nas? V Letu 1992 se javnomnenjsko prvič 'spopadeta' svoboda in enakost in v večini od trinajstih meritev je bil delež anketirancev, ki se jim zdi svoboda pomembnejša od enakosti večji. To je še zlasti izrazito v času gospodarskega in socialnega blagostanja v letih 2003-2008, po nastopu krize pa se razlika v deležih prične zmanjševati.
Leta 2001 pa se tekmi pridruži še ena vrednota – varnost. Ta v javnomnenjskem dvoboju takorekoč 'pomete' s svobodo, saj varnosti praviloma daje prednost okoli 60% anketiranih, svobodi pa okoli 30%.  
Enako prepričljivo pa varnost prevlada tudi nad enakostjo, saj je razmerje med deleži podobno – dve tretjini anketiranih dajeta prednost varnosti, ena tretjina pa enakosti.
Varnost je v resnici tista vrednota, ki je pri nas ključna, svoboda in enakost sta ji podrejeni. Enakost je zaželjena prav zato, ker je v njej veliko varnosti, še zlasti ekonomske. In obratno, povečanje neenakosti prinese veliko socialnih tveganj. Zahteve po večji enakosti ne izhajajo toliko iz občutkov državljanske solidarnosti, kot iz 'oportunizma'. Drugače povedano, anketiranci z enakostjo nimajo v mislih revnejših državljanov, pač pa izboljšanje ali vsaj ohranjanje materialnega položaja svojega gospodinjstva. V družbi majhnih socialnih razlik namreč vidijo zagotovilo, da se ta v primerjavi z drugimi ne bo poslabšal.