Kako živimo zadnjih 30 let?

Po navedbah anketirancev dobro in vse bolje, a na različnih ravneh. Tu je prikaz za dva družbena sloja oziroma izobrazbena razreda. Vidimo krizo življenjskega standarda ob osamosvojitvi leta 1991, ko največji deleži prebivalstva navajajo, da občutijo pomanjkanje. Ti deleži se nato zmanjšujejo vse do leta 2011. Relativno bolje danes živijo vsi, se pa skozi celotno obdobje medslojne razlike povečajo, glede na stanje pred menjavo sistema.

   

Evropska primerjava za leto 2010 pokaže, da Slovenija glede na standard prebivalstva vsekakor ni v klubu revnih, prav tako pa ne v klubu bogatih. Pri nas je na primer v primerjavi s Skandinavskimi državami precej manjši delež tistih, ki svoj življenjski standard ocenijo kot odličen, obenem pa smo v družbi držav, kot so Belgija, Velika Britanija, Španija, Nemčija, Francija in daleč pred Vzhodno Evropo.

 

Naraščajoča večina anketiranih se vidi kot pripadnike srednjega sloja – po letu 1997 je takih več kot 50%, približno tretjina ljudi pa se uvrsti v delavski sloj.

 

Komaj čakam, da je konec službe

Delo postaja vse manj središčna vrednota, oziroma je postala iz zelo pomembne ‘zgolj’ precej pomembna. Ravno nasprotni trend pa lahko opazimo pri prostem času.

V Sloveniji in nasploh v Vzhodni Evropi delo ni področje, ki bi večini zaposlenih prinašalo notranje zadovoljstvo. Medtem ko v Skandinaviji in nekaterih drugih državah velika večina odgovarja, da bi hodili v službo tudi če ne bi potrebovali denarja, je v Sloveniji takih bistveno manj. Delo oziroma služba je pogosto vir stresov. Kot prvo jo je težko dobiti, nato jo je težko zamenjati za enakovredno, zato je težko uiti morebitnim slabim odnosom s sodelavci ali predpostavljenimi, pomanjkanju ustvarjalnosti, naraščajoči količini obveznosti in drugim virom stresa.