Po navedbah anketirancev dobro in vse bolje, a na
različnih ravneh. Tu je prikaz za dva družbena sloja oziroma izobrazbena razreda.
Vidimo krizo življenjskega standarda ob osamosvojitvi leta 1991,
ko največji deleži prebivalstva navajajo, da občutijo pomanjkanje. Ti deleži se nato
zmanjšujejo vse do leta 2011. Relativno bolje danes živijo vsi, se pa skozi celotno
obdobje medslojne razlike povečajo, glede na stanje pred
menjavo sistema.
Evropska primerjava za leto 2010 pokaže, da Slovenija
glede na standard prebivalstva vsekakor ni v klubu revnih, prav tako pa ne v
klubu bogatih. Pri nas je na primer v primerjavi s Skandinavskimi državami precej
manjši delež tistih, ki svoj življenjski standard ocenijo kot odličen, obenem pa smo v družbi držav, kot so Belgija, Velika
Britanija, Španija, Nemčija, Francija in daleč pred Vzhodno Evropo.
Naraščajoča večina anketiranih se vidi kot
pripadnike srednjega sloja – po letu 1997 je takih več kot 50%, približno tretjina
ljudi pa se uvrsti v delavski sloj.
