Slovenija je družba, ki ne sprejema velikih dohodkovnih
razlik. Raziskava Slovensko javno mnenje
je v štiridesetih letih uspela ujeti le en zgodovinski trenutek, ko je bila
želja, da se dohodkovne razlike povečajo, nekaj bolj izrazita. Ta trenutek je
bil leta 1991, na prehodu iz socialističnega v tržno gospodarstvo, simpatije do
povečanih dohodkovnih razlik pa so takrat kazali predvsem bolje izobraženi. A
1993 je delež takih stališč padel na okoli 10%, danes pa je zanemarljivo
majhen, saj povsem prevladuje mnenje, da so dohodkovne razlike pri nas
prevelike.
Zanimivo pri tem je, da po
Gini kazalcu dohodkovne neenakosti v Slovenije sploh niso velike. Nasprotno, v
letu 2008 so bile v Slovenije celo najmanjše med 28 evropskimi državami.
Ankete pokažejo še en paradoks. V zadnjih 20 letih vse
manj anketiranih trdi, da v njihovem gospodinjstvu občutijo pomanjkanje (modra
črta), kljub temu pa jih vse več meni, da bi se morale razlike v dohodkih
zmanjšati (rdeča črta). To kaže, da želja po zmanjšanju razlik v dohodkih ni
posledica materialne stiske gospodinjstev, pač pa je bolj posledica splošnega
vtisa, da razlike v družbi hitro in nepravično naraščajo.
Zdi se torej, da anketiranci pojem 'razlike v dohodkih' razumejo veliko širše, kot ga razume statistika. V zadnjih dvajsetih letih je medijski prostor nabit
z informacijami o koruptivnih dobičkih, menedžerskih odkupih, špekulacijah z zemljišči, izčrpavanjem
podjetij, izigravanjem zaposlenih, politično-poslovnih povezavah, 'tajkunih' itd., in to je verjetna podlaga stališč
o neenakosti. Teh vidikov razslojevanja pred 20 leti preprosto ni bilo in 'nove neenakosti'
imajo v javnosti izrazito negativen predznak.
