Anketirančeva ocena svojega zdravja in sreče spada med najpomembnejše 'mehke', torej neekonomske kazalce družbene blaginje. V zadnjih 30 letih sta bila oba trenda v Sloveniji
ugodna oziroma vztrajno rastoča. Med leti 1981 in 2011 se je tako kljub
staranju prebivalstva za 100% povečal delež anketiranih, ki svoje zdravje ocenjujeju
kot zelo dobro, kar govori o izboljšanju splošnih pogojev življenja. Rast sreče je bila zlasti strma v obdobju 91-95, opazimo pa jo v vseh
starostnih skupinah.
V evropski primerjavi deležov 'srečnih' se Slovenija umesti dokaj visoko med Zahodom ter Vzhodom in Jugom, primat pa ima pričakovano
Skandinavija oziroma države z uspešnim gospodarstvom, urejeno socialno mrežo, majhnim
obsegom družbenih razlik in visokim zaupanjem v institucije sistema. Slovenija je
sicer vodilna med nekdanjimi socialističnimi državami, ki so vse povrsti razvrščene
v spodnji polovici lestvice.
Delež srečnih se je v zadnjih 20 letih povečeval
med vsemi sloji prebivalstva, a ves je čas ostal višji v skupini bolje izobraženih,
ki ima praviloma tudi višje dohodke in nasploh večji nadzor nad svojo življenjsko
usodo.
Zanimivo bo videti, kako se bo na podatkih za leto 2012 odrazila sedanja
gospodarska kriza. Do meritve v letu 2011 namreč 'kriznih' premikov še ni bilo opaziti.
