Zaupanje soljudem je pomemben družbeni kapital. Tesno
je povezano z državljansko aktivnostjo prebivalcev in splošnimi pozitivnimi pričakovanji,
kar posredno vpliva tudi na boljše delovanje političnega, gospodarskega in drugih
sistemov. Tega kapitala je pri nas malo. Svet zunaj doma se kaže kot tvegano
okolje in ko prestopimo meje domačega praga in prijateljsko sosedskega kroga se zaupanje
soljudem bolj ali manj konča. Vzorec zaupanja je tako izrazito omejen na
družino, ki ji zaupa skoraj 100% anketirancev, medtem ko neznancem oziroma
'večini ljudi' zaupa le okoli 20% anketiranih. Kar precej pa je v zadnji anketi
zraslo zaupanje sosedom, a potrebno bo počakati še eno meritev za potrditev tega
zanimivega trenda.
V evropskih primerjavah se Skandinavija tradicionalno
pokaže kot otok zaupanja, saj tam tudi neznancem zaupa med 50% in 70%
anketirancev. Skandinavija se v tem pogledu ne razlikuje le od Slovenije,
pač pa od večine evropskih držav, sorazmerno blizu sta ji le Nizozemska in
Švica. Nizke ravni zaupanja neznancem pa so značilne za vzhodnoevropske in
mediteranske države.
